Kako pravilno optimizirati večjezično spletno stran za Google

Ko govorimo o večjezični optimizaciji spletne strani, imamo v mislih več kot le prevod besedila v tuje jezike.

Kaj sploh pomeni večjezična optimizacija spletne strani

Večjezična SEO optimizacija pomeni, da vsako jezikovno različico vaše strani pripravimo tako, da jo Google (in ostali iskalniki) razumejo kot unikatno, relevantno in ciljno usmerjeno vsebino za točno določen trg.

Veliko podjetij se tega loti površno – prevedena vsebina brez prave tehnične strukture pogosto pomeni, da iskalniki ne vedo, kateri vsebini naj dajo prednost, katera je za kateri trg in kako naj jih sploh indeksirajo.

Na SEO-Praktik.si smo večjezične strani optimizirali že v več kot 10 različnih jezikih, zato vemo, da brez jasne strategije hitro pride do:

• podvajanja vsebine,
• napačnih prikazov v iskalnikih,
• izgube prometa in priložnosti na tujih trgih.

V tem vodniku boste videli kako pravilno strukturirati večjezično spletno stran, katere tehnične elemente morate upoštevati in kako se izogniti najpogostejšim napakam. Tako boste svojo stran pripravili na uspešno uvrstitev v iskalnikih po vsem svetu.

Kako Google prepozna, kateri jezik in trg pokriva vaša vsebina

Veliko lastnikov spletnih strani verjame, da je dovolj, če prevedejo besedilo in ga objavijo na ločeni podstrani – pa bo Google že nekako razumel, za kateri jezik gre.

A realnost je precej drugačna.

Google pri razumevanju jezika in ciljne države uporablja kombinacijo signalov.

Prvi signal je seveda jezik besedila na sami strani.

Pomembno vlogo ima tudi struktura URL-jev – ali gre za podmape, poddomene ali celo ločene domene.

Poleg tega iskalniki upoštevajo HTML oznake (npr. lang atribut), meta naslove in opise, včasih pa tudi lokacijo strežnika ali IP-naslova. Eden ključnih elementov pa so t. i. hreflang oznake, ki Googlu eksplicitno sporočajo, katera različica strani je namenjena določenemu jeziku in regiji.

Če teh signalov ni ali so nepravilno implementirani, lahko pride do tega, da Google prikazuje napačno vsebino napačnim uporabnikom.

Tipičen primer: slovenska stran se prikazuje v Avstriji ali celo v ZDA, medtem ko angleška različica konkurira nemški na istem trgu. Posledica? Zmedeni obiskovalci, nižji CTR in zmeda v rezultatih iskanja.

Po podatkih SEMrush iz leta 2023 kar 45 % večjezičnih strani nima ustrezno implementiranih hreflang oznak, kar pomeni, da velik del vsebin ni pravilno usmerjen glede na jezikovno in geografsko ciljno publiko.

Če vas zanima, kako se večjezična optimizacija razlikuje od optimizacije za druge tipe strani (npr. bloge, trgovine, portale…), si lahko ogledate vsebino o optimizaciji različnih tipov spletnih strani, kjer primerjamo različne pristope glede na namen strani in ciljno publiko.

Katera struktura URL-jev je najboljša za večjezične strani

Ko postavljamo večjezično spletno stran, se prej ali slej srečamo z vprašanjem: Kako organizirati URL-je za posamezne jezike ali trge?

Od tega, kako strukturiramo naslove podstrani, je namreč odvisno, ali bo iskalnik pravilno razumel vsebino in ali bo uporabnik dobil občutek, da je stran res prilagojena njegovemu jeziku in državi.

Obstajajo tri glavne možnosti:

• podmape (npr. example.com/de/),
• poddomene (npr. de.example.com) in
• ločene domene (npr. example.de)

Vsaka ima svoje prednosti in slabosti, izbira pa je pogosto odvisna od obsega projekta, tehničnih zmožnosti in tržne strategije.

Za večino spletnih strani, ki širijo svojo prisotnost na tuje trge, se najbolj priporoča uporaba podmap. Zakaj?

Ker omogočajo konsistentno avtoriteto domene, enostavno vzdrževanje in boljšo povezanost vsebin z glavno stranjo. Podmape tudi močno olajšajo implementacijo orodij, kot je Google Search Console, in omogočajo lažje spremljanje rezultatov po jezikih ali državah.

Poddomene so smiselne takrat, ko želite popolnoma ločeno upravljanje vsebine in SEO strategije za vsak trg posebej, medtem ko so ločene domene običajno rezervirane za večje blagovne znamke, ki imajo na posameznih trgih tudi fizično prisotnost in ločeno pravno entiteto.

Pomembno pa je poudariti, da struktura URL-jev ni samo tehnična odločitev – ima tudi močan vpliv na lokalno zaupanje uporabnikov in lokalne rezultate iskanja.

Če želite svojo vsebino ciljati na specifično državo ali regijo, je to tesno povezano z logiko lokalne optimizacije. Več o tem, kako lokalni signali vplivajo na uvrstitve, lahko preberete v našem vodiču za lokalni SEO, kjer razlagamo tudi, kako iskalniki upoštevajo geografske signale pri prikazovanju rezultatov.

Kaj je oznaka hreflang in zakaj je tako pomembna

Ko se odločite, da boste spletno stran ponudili v več jezikih ali za več držav, morate poskrbeti, da Google razume, katera različica strani je namenjena kateremu občinstvu.

Pri tem igra ključno vlogo oznaka hreflang.

Gre za HTML oznako, ki iskalnikom sporoča: »To vsebino sem pripravil za ljudi, ki govorijo ta jezik, na tem geografskem območju.« Z njeno pomočjo preprečimo, da bi Google prikazoval napačno jezikovno ali regionalno različico vsebine v rezultatih iskanja.

To je še posebej pomembno pri spletnih trgovinah, kjer se pogosto pojavljajo enake ali zelo podobne vsebine, ki se razlikujejo le po jeziku ali valuti.

Če teh različic ne ločimo pravilno s pomočjo hreflang oznak, lahko Google razume vse kot podvojeno vsebino in s tem poslabša uvrstitve.

Prav zato je pravilna implementacija hreflang oznak eden izmed ključnih tehničnih korakov pri optimizaciji spletne trgovine, ki prodaja v več državah.

Primer uporabe je enostaven.

Če imate različici strani za nemško govoreče uporabnike v Nemčiji in Avstriji, lahko v glavi HTML strani uporabite oznaki:

<link rel="alternate" hreflang="de-DE" href="https://www.example.com/de-de/" />
<link rel="alternate" hreflang="de-AT" href="https://www.example.com/de-at/" />

S tem Googlu jasno poveste, katera verzija je za Nemčijo in katera za Avstrijo. Tako se izognete zmedi pri indeksaciji in poskrbite, da vaši obiskovalci vidijo pravo vsebino – v pravem jeziku, na pravi domeni ali poddomeni.

Pogosta začetniška napaka je tudi ta, da se hreflang uporablja le enostransko – brez povratne povezave. Pravilo pa je preprosto: če stran A napotuje na stran B, mora stran B napotovati nazaj na stran A. Le tako bo Google do konca razumel povezavo med različicami.

Kako se izogniti podvajanju vsebine pri večjezičnih straneh

Ena najpogostejših težav pri optimizaciji večjezičnih strani je podvajanje vsebine – tako imenovani duplicate content.

Do tega pride, ko imamo na različnih URL-jih enako ali skoraj enako vsebino, kar je pri večjezičnih straneh zelo verjetno, še posebej kadar se prevodi ne izvajajo dosledno ali pa se celo uporablja avtomatski prevod brez dodatne prilagoditve.

Google ne kaznuje podvojene vsebine neposredno, a takšne vsebine pogosto tekmujejo med seboj za enako ključno besedo. Posledica je razredčena avtoriteta in zmeda pri indeksaciji, kar se v praksi pokaže kot slabša uvrstitev v iskalniku.

Najpogostejši razlogi za podvajanje so napačno strukturirani URL-ji, manjkajoče hreflang oznake, ali celo kopiranje vsebin iz ene jezikovne različice v drugo brez dejanskega prevoda.

Včasih se zgodi, da so vse različice strani zapisane v istem jeziku, le da imajo različen URL – kar Googlu še dodatno oteži razumevanje.

Rešitev je kombinacija pravilne strukture strani, jasno opredeljenih jezikovnih oznak in skrbno napisanih (ali prevedenih) vsebin.

Če uporabljate enoten CMS sistem, kot je WordPress ali Magento, lahko večino teh tehničnih elementov nastavite že vnaprej – pomembno pa je, da vsaka vsebinska različica prinaša dejansko dodano vrednost uporabniku v ciljnem jeziku.

Večjezična stran ni zgolj prevedena kopija izvirnika – je lokalizirana različica vsebine, ki mora imeti svojo identiteto, ustrezati lokalnim iskalnim namenom in vsebinsko dopolnjevati osnovno stran, ne pa jo zgolj podvajati.

Ali moram za vsak jezik ustvariti unikatno vsebino

Tehnično gledano – ne.

SEO algoritmi bodo zaznali vsebino kot ločeno že na podlagi različnih hreflang oznak ali jezikovnih oznak. V praksi pa je odgovor precej bolj kompleksen – in da, priporočljivo je, da je vsaka jezikovna različica vsebine unikatna in prilagojena specifičnemu jeziku in trgu.

Razlika med prevodom in lokalizacijo je pri večjezični optimizaciji odločilna.

Preprost prevod z orodjem, kot je Google Translate, sicer omogoča osnovno razumevanje vsebine, a pogosto ne upošteva jezikovnih posebnosti, lokalne terminologije in predvsem – iskalnih navad lokalnega uporabnika.

Na primer: angleški uporabnik bo iskal “baby stroller”, ameriški “baby carriage”, Avstrijec “Kinderwagen”, medtem ko bo slovenski uporabnik vtipkal “otroški voziček”. Če za vsako jezikovno različico ne raziščemo ključnih besed, ni nujno, da se bomo z njo uvrščali na to, kar ljudje tam dejansko iščejo.

Unikatnost vsebine zato ni zgolj SEO pogoj, ampak je osnova za relevantnost.

Samo tako bo večjezična spletna stran zares nagovarjala ljudi tam, kjer se nahajajo – z besedami, ki jih oni uporabljajo.

Če niste prepričani, kako se lotiti raziskave ključnih besed za tuje trge ali kako preveriti, ali vaša vsebina zares dosega svojo ciljno publiko, priporočamo, da si ogledate naš individualni SEO tečaj, kjer skupaj pogledamo konkretne primere vaše strani in vas vodimo skozi proces optimizacije – po korakih, prilagojeno vašemu znanju in ciljem.

Kako optimizirati naslove, meta opise in alt opise v različnih jezikih

Ko prevedemo spletno stran v drug jezik, pogosto pozabimo na drobne, a ključne elemente, ki vplivajo na prikaz v iskalnikih.

Med te elemente sodijo naslov strani (title tag), meta opis, opisi slik (alt atributi) in URL naslovi. Vse to so delčki, ki jih Google upošteva pri razumevanju vsebine in ocenjevanju njene ustreznosti za iskalni namen.

Naslov strani naj bo v vsakem jeziku unikaten, smiseln in vsebinsko ustrezen za lokalno ciljno publiko. Čeprav se pogosto prevaja dobesedno, je bolje, da se naslov oblikuje glede na iskalne navade tistega jezika.

V angleščini na primer pogosto uporabljamo fraze, kot so “Best”, “Top 10”, “Buy online”, v nemščini pa bodo bolj delovale kombinacije z “günstig”, “kaufen” ali “vergleich”.

Tudi meta opis naj bo preveden, a hkrati optimiziran tako, da vključuje lokalno relevantne ključne besede in poziv k dejanju. Pri alt oznakah slik pa velja pravilo: opis naj bo smiseln, ne predolg in se mora ujemati z jezikom strani.

Ne gre zgolj za SEO – tudi uporabniška izkušnja je pomembna, še posebej za obiskovalce z bralniki zaslona ali počasnejšo internetno povezavo.

Vse te elemente iskalniki prikazujejo uporabnikom še preden sploh obiščejo vašo stran, zato je še posebej pomembno, da jih v vsakem jeziku prilagodimo tako, da vzbujajo zanimanje in klik. Majhne podrobnosti pogosto odločajo, katera stran bo dobila obisk in katera ne.

Kako izbrati prave ključne besede za tujino

Ko začnemo razmišljati o optimizaciji spletne strani za tujino, se pogosto srečamo z dilemo: Ali lahko preprosto prevedemo obstoječe ključne besede in jih uporabimo za tuji trg? Odgovor je: ne, če želimo dobre rezultate.

Prevod ključne besede redko zadostuje. Zakaj? Ker ljudje v različnih državah za iste stvari uporabljajo drugačne izraze, fraze in besedne zveze. Dober primer tega je angleški izraz “cell phone”, ki je v ZDA povsem običajen, v Veliki Britaniji pa ljudje večinoma iščejo “mobile phone”. Če optimiziramo stran za napačen izraz, preprosto ne bomo prikazani pravim uporabnikom.

Po podatkih Ahrefs-a iz leta 2023, več kot 67 % iskalnih poizvedb na tujih trgih vsebuje lokalne besede, ki niso dobesedni prevod slovenskih izrazov. To pomeni, da lahko z napačno izbiro ključnih besed zgrešimo več kot polovico potencialnega prometa.

Zato je nujno, da za vsak trg posebej opravimo raziskavo ključnih besed – z lokalnimi orodji (npr. lokalna različica Google Keyword Plannerja, Ahrefs z lokacijskim filtrom, Ubersuggest ali celo Google Trends). Poleg tega lahko uporabimo tudi lokalne iskalne predloge (autocomplete), “People Also Ask” in povezane iskalne pojme na dnu Googlove strani.

Šele ko poznamo konkretne izraze, ki jih lokalni uporabniki uporabljajo, lahko začnemo graditi vsebino, ki se bo uvrščala visoko v njihovih iskalnih rezultatih. Prevod ključne besede je torej šele prvi korak – raziskava lokalnega iskalnega vedenja pa je tista, ki omogoči učinkovit SEO.

Kako zagotoviti, da uporabniki v tujini vidijo pravo jezikovno različico vaše strani?

Zdaj že vemo, da ima vsaka jezikovna različica svoje mesto na spletni strani – v svoji mapi, z ustrezno oznako in optimizacijo. A vse to ne pomaga veliko, če uporabnik na spletno stran pride in vidi napačno vsebino – v jeziku, ki ga ne razume.

Pogosta začetniška napaka je, da se obiskovalcu samodejno prikaže tista različica, ki je postavljena kot privzeta. In če je to slovenska, jo bo videl tudi nekdo iz Španije – dokler se ročno ne prebije do “language switcherja”, če ta sploh obstaja.

Pri večjezičnih straneh se zato pogosto uporablja samodejno preusmerjanje glede na jezik brskalnika ali geolokacijo uporabnika. Vendar ta pristop ni brez pasti – pretirano agresivne preusmeritve lahko ovirajo dostopnost, zmedejo uporabnike in včasih celo kršijo Googlove smernice.

Na podlagi izkušenj pri optimizaciji mednarodnih strani priporočamo, da se kot primarna rešitev uporabi kombinacija:

• jezikovnega indikatorja (ikone ali izbirnika jezika), ki je jasno viden in enostaven za uporabo,
• hreflang oznak, ki Googlu pomagajo prikazati pravo različico v iskalniku,
• in po potrebi mehke preusmeritve, ki uporabnika vprašajo, ali želi preklopiti na lokalno različico.

Pomembno je razumeti, da uporabniška izkušnja ne sme trpeti zaradi tehnike. Zelo pogosto smo pri optimizaciji večjezičnih strani naleteli na to, da je imela ekipa sicer vse dobro strukturirano – a so obiskovalci vseeno bežali s strani, ker je bila prikazana vsebina v napačnem jeziku.

V takih primerih ni dovolj, da zadevo “tehnično uredimo”.

Potrebno je razumeti vedenje uporabnikov, njihove poti po strani in možnosti, ki jih imajo za menjavo jezika. To je del našega vsakdanjega razmišljanja, ko skupaj s strankami iščemo ravnovesje med SEO, uporabniško izkušnjo in poslovnimi cilji.

Katere so najpogostejše napake pri optimizaciji večjezičnih strani

Čeprav se koncept večjezične optimizacije morda zdi preprost – prevedemo vsebino in poskrbimo za tehnično strukturo – se v praksi ravno na tem področju zgodi največ napak. Veliko podjetij vloži precej v prevode, a nato izgubijo organske pozicije in ciljno publiko – zgolj zato, ker so spregledali nekaj osnovnih SEO pravil.

Ena najpogostejših napak je uporaba iste vsebine na različnih URL-jih brez ustreznih hreflang oznak.

S tem Google ne ve, katero različico naj pokaže uporabnikom, kar lahko vodi do podvajanja vsebine in zmede pri indeksaciji.

Druga zelo razširjena napaka je mešanje jezikov na isti strani, na primer ko se angleški gumbi pojavljajo na nemški strani – to ne vpliva le na SEO, temveč tudi na uporabniško izkušnjo.

Pogosto se zgodi tudi, da ni ustrezno strukturirana jezikovna navigacija – uporabniki ne najdejo možnosti za preklop jezika ali pa jih spletna stran samodejno preusmerja, ne da bi vedeli zakaj. Takšne situacije niso le frustrirajoče, temveč lahko tudi negativno vplivajo na stopnjo konverzije in povratne obiske.

Napaka, ki jo srečujemo zelo pogosto, pa je povezana s klasično SEO prakso: ključne besede se zgolj prevedejo, ne pa raziščejo na lokalnem trgu.

S tem se lahko ves trud okrog vsebin, prevodov in postavitve strani dobesedno izgubi – saj uporabniki preprosto ne iščejo na način, kot si mi mislimo.

Za piko na i pa mnogi pozabijo tudi na lokalne signale, kot so kontaktni podatki, valuta, merne enote in celo način naslavljanja obiskovalcev. Vse to pomembno vpliva na lokalno zaupanje v stran in posledično tudi na njeno uspešnost v iskalnikih.

Večjezični SEO zahteva kombinacijo tehničnega znanja, vsebinske občutljivosti in razumevanja lokalnih navad.

Na papirju deluje enostavno – a ravno pri implementaciji se pokaže razlika med preprosto prevedeno stranjo in dejansko optimiziranim spletnim mestom, ki zna komunicirati z vsako publiko posebej.